Ustvarjalci
Tradicionalno pletenje zlatiborskih vaških žena so v Sirogojnu že pred več kot pol stoletja organizirali in začeli spletati uspešno modno zgodbo. Želeli so ohraniti kulturno dediščino in podpreti razvoj vaškega okolja. Posebej se je odražal napredek družbenega položaja žensk, ki so na tem območju prvič prejele plačilo za svoje delo.
Podjetna Dobrila Smiljanić je bila srce organizacije. Skozi dolga leta je združevala lokalne motive z modnimi trendi, organizirala modne revije, z novimi idejami razvijala delo in s tem tudi skupnost. Umetelne pletenine iz 100% ovčje volne so kmalu postale priznana jugoslovanska modna znamka. Njihovi izdelki so bili tudi protokolarna darila, ki so jih poklanjali ženam predsednikov držav in jih tako ponesli širom po svetu. Med obdarjenkami sta bili tudi Nancy Reagan in Raisa Gorbačov, ki sta pletiljam napisali zahvalni pismi, danes skrbno shranjeni v Muzeju pletilj v vasi Sirogojno.
Uspešna zgodba je zastala z razpadom Jugoslavije, vendar le za kratek čas. Podjetje Sirogojno Co je že leta 1999 ponovno oživilo idejo. Zbrali so najboljše pletilje, organizirali nadzor nad kvaliteto pletenja in v sodelovanju z mladimi oblikovalkami zastavili novo zgodbo o uspehu. Poleg ohranjanja tradicionalne kulture, so s tem pripomogli k ponovnemu razvoju območja in še posebej k priznanju ženskega dela.
Zofija Grmšek je gospa iskrivega duha in pravi vrelec idej. Že dolga leta življenje posveča vezeninam. Tehnika vezenja, ki se v francoščini imenuje richelieu, v slovenščini pa bela vezenina, je posebna tehnika vezenja z belo nitjo na beli osnovi (večinoma belo platno), lahko pa tudi z nitjo, ki je enaka barvi osnove, ki ni bela. Motiv se obšije oz. obveze in nato delno izreže tik ob vezeni niti. Tako dobljen luknjičast vzorec pridobi poudarek (temnejše) podlage.
Zofija Grmšek je ustvarila že nešteto vezenih izdelkov, njene police se šibijo od narisanih vzorcev. Veliko njih je tradicionalnih, sicer pa vzorce in postavitev še najraje jih ustvarja sama.
Zofija Grmšek je pridobila certifikat Domače in umetnostne obrti (št. 5072), ki ga podeljuje Obrtna zbornica Slovenije.
Rokodelci in ustvarjalci z Bovškega, ki izdelujejo izdelke iz naravnih in lokalnih materialov, se združujejo v društvu Od ovce do izdelka. Tam najdemo tudi pletenine iz volne domačih ovac. Bovška ovca, ki je stara slovenska avtohtona pasma, je predvsem mlekarica, njena volna je malo bolj groba, vendar s predelavo uporabna na ničkoliko načinov. Člani društva imajo v Bovcu skupen prodajni prostor, kamor v poletni sezoni turisti radi zaidejo. Z ohranjanjem in razvojem rokodelskih dejavnosti in ročnih spretnosti skrbijo tudi za prenos znanj na mlajše generacije.
V Beli krajini rokodelstvo nikoli ni popolnoma zamrlo, danes pa doživlja preporod. Stare veščine in znanja so ponovno potegnili na plan in spretni rokodelci ustvarjajo tradicionalne in sodobne izdelke iz naravnih materialov pokrajine. Les, volna, lan, vsemu znajo vdihniti novo življenje. Domača jezersko solčavska pasma ovac ponovno dobiva na veljavi, mehki in topli izdelki iz njene volne pa so vse bolj priljubljeni. Tončka Jankovič iz volne domačih ovac na inovativen način plete izdelke za sodobno uporabo. Z dober meter dolgimi pletilkami ustvarja debele preproge, odeje, pokrivala, torbice in torbe... izvirnih idej ji nikoli ne zmanjka.
